Slovenski dan brez zavržene hrane 2025. Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, nas tudi letos spodbuja, da se ozremo na svoje navade in naredimo nekaj dobrega – za okolje, družinski proračun in prihodnost. Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Kar 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, a hkrati se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je kar 8–10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, kar 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid. V Sloveniji na leto povprečen prebivalec zavrže 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko. Hranozavest – beseda, ki ima moč Lani se je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane rodil pojem hranozavest. Nova beseda ima močan pomen, saj spodbuja zavedanje, kako je hrana dragocena. Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega. Kako lahko sodelujemo vsi? Za spremembe ni treba obrniti življenja na glavo. Dovolj je nekaj premišljenih odločitev in sprememb navad, ki jih lahko uvedemo že danes. Pripravili smo nekaj predlogov, s katerimi lahko vsak zmanjša količino odpadne hrane v svojem domu: 1. Pametno načrtujmo nakupe: Preden gremo v trgovino, preverimo, kaj že imaš doma. Naredimo seznam in se ga držimo, saj bomo tako kupili manj nepotrebnega in prihranili denar. 2. Naučimo se pravilno interpretirati rok uporabnosti: Živila z oznako »uporabno najmanj do« so pogosto še povsem varna za uživanje tudi po tem datumu, če so pravilno shranjena. Za živila z oznako »uporabiti do« pa moramo biti bolj previdni, saj po preteku niso več varna. 3. Shranjujmo živila pravilno: Ne sodi vse v hladilnik! Na primer: česen, krompir, avokado in banane raje hranimo na suhem in temnem mestu. V hladilnik pa sodijo mlečni izdelki, meso, brokoli, solata, fige … 4. Rotirajmo živila: Postavimo starejše izdelke v ospredje, novejše pa zadaj. To je preprost način, kako bomo manj zavrgli. 5. Ostanki niso odpadki: Z ostanki testenin lahko pripravimo solato za naslednji dan, zelenjavni olupki pa lahko v hipu postanejo osnova za juho. 6. Vodimo svoj dnevnik hrane: Letos lahko sodelujemo v posebnem izzivu: vodenju kuhinjskega dnevnika. Gre za enotedenski izziv, ki ga lahko izpolnjujemo med 23. aprilom in 23. majem na spletni strani dnevniki.samo1planet.si. V dnevnik vsak dan vpišemo, katera hrana je končala v smeteh in zakaj. Udeleženci iz prejšnjih let poročajo, da že samo beleženje spremeni pogled na hrano in količine, ki jih zavržemo. Gospodinjstva niso edina, ki zavržejo hrano . Podatki iz leta 2023 kažejo, da je bilo v Sloveniji zavrženih več kot 164.000 ton hrane. Največ v gospodinjstvih, nato pa v gostinstvu in strežbi hrane (34 %). Presenetljivo veliko hrane se zavrže že v proizvodnji (13 %) in v distribuciji ter trgovinah (9 %). Toda težava ni le v količini, temveč tudi v izgubljeni vrednosti. Zavržen kruh, ki ga kupimo »za vsak slučaj«, pozabljeni jogurti na zadnji polici hladilnika ali že ovenelo sadje v skledi so primeri, ko ne zavržemo le hrane, ampak tudi denar, naravne vire in predvsem trud ljudi, ki so jo pridelali. Letošnji 24. april naj bo priložnost, da se vprašamo, kaj lahko odslej sami naredimo drugače. Z vsakim nakupom, obrokom, shranjevanjem in odločitvijo imamo možnost ravnati hranozavestno. Morda se nam bo zdelo nepomembno, da porabimo še tisto ostalo korenje ali da ne zavržemo pol jogurta, a to so dejanja, ki štejejo. Skupaj jih lahko naredimo na tisoče. V projektu sodelujejo Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Etri skupine z Mini tovarno in podjetja TAM-TAM. Vir: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane-2025/