KNJIŽNIČARKA SVETUJE

Najboljše, najnovejše, najzanimivejše knjige, ki jih je vredno prebrati, ker pustijo sledi v bralcu ali skrajšajo dolgčas, bomo izbirali knjižničarka, učitelji in učenci in jih priporočili vsem v branje. Tudi starši ste dobrodošli, da priporočite kakšno učencem primerno knjigo, ki se vam je zapisala v srce.

 

SVETINA; Peter: KAKO ZORIJO JEŽEVCI. Dob: Miš, 2015.
Kot prej že večkrat je tudi pri novi slikanici eden najvidnejših slovenskih avtorjev za otroke in mladino Peter Svetina združil moči z enim najbolj priznanih ilustratorjev pri nas Damijanom Stepančičem in spet sta se izkazala za uspešen umetniški tandem.
Ježevec Helge in njegovi živalski prijatelji ( ježevka Nikozija »odbitih«, čriček »kajmebriga« Genadij, načitana nutrija Krizantema, lenivca Emil in Henrik, pri čemer še sama ne vesta, kateri je kateri, …) doživljajo vsemogoče navadne in nenavadne prigode, ki pa jih včasih zaključijo z neko svojo logiko, ki je humorna in včasih ne čisto taka, kot bi jo uporabili mi. Je pa sveža in ustvarjalna.
Zgodbe so kratke in zabavne (kako naslikaš prepih, zakaj se reče sivka, če je lila, kako treniraš senco ali postaneš svetilnik); ilustracije Damijana Stepančiča jih odlično dopolnjujejo, obenem pa govorijo tudi same zase.
Ne bo vam žal, če knjigo preberete. Zabava zagotovljena.
Knjiga je letos dobila nagrado VEČERNICA.

Ena od zgodbic, z naslovom KJE JE MRAVLJIŠĆE, gre takole:
Helge je na vrtu. Obut v škornje sadi tulipane in narcise.
» A veš, kje je mravljišče?« ga vpraša.
»Kdo?2 reče Helge.
»Alfred,« reče.
Zdaj ga Helge zagleda. Alfred je mravljinec.
»A veš, kje je mravljišče?« ga vpraša.
»Ne bi vedel,« odgovori Helge, ko premisli.
»Vsepovsod,« pojasni Alfred, »ker mravlje vsepovsod lezejo.«
»Opala,« reče Helge.
Odide v stanovanje.
»S škornji se ne sme tacati po mravljišču,« reče, medtem ko obut v copate na vrtu z zemljo prekriva še zadnje čebulice tulipanov.

CATOZZELLA, Giuseppe: NIKOLI NE RECI, DA TE JE STRAH. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2016. (Zbirka Odisej)

Vse, kar si Samia želi, je teči. Teči zase in za svojo državo, Somalijo, ki jo pretresa vojna.
Z vrstnikom in prijateljem, ki postane njen trener, brez prave tekaške obutve in oblačil, z le malo hrane, teče po ulicah rojstnega mestu Mogadiš, kjer je v nevarnosti, da jo zaprejo pripadniki islamskih skrajnežev, ker ni oblečena v burko. Ki bi jo med tekom seveda ovirala.
Življenje je kruto do nje in njenih domačih. Pod streli islamskih skrajnežev umre njen oče, ki jo zelo podpira pri njenih tekaških ciljih. Zaradi sporov med plemeni se mora odseliti njen najboljši prijatelj in trener. Ostane sama, a gre še naprej proti svojemu cilju.
Kljub težkim razmeram se ji kot najmlajši in najlažji tekačici uspe uvrstiti na olimpijske igre v Pekingu in vzbuditi pozornost svetovne javnosti. Prav tam pa spozna, da brez profesionalnega trenerja ne bo dovolj napredovala, da bi se uvrstila na olimpijado v Londonu leta 2012.
Zato se odloči za grozljivo, a edino možnost: po begunski poti, s pomočjo krutih tihotapcev ljudi priti v Evropo in se pridružiti sestri Hodan, ki je to strašno pot preživela in z možem in hčerko živi na Finskem.
Na tej poti se znajde na milijone beguncev po vsem svetu. Tudi mi se srečujemo z njimi: preko novic o čolnih, ki so pripluli ali potonili v sredozenskem morju ali pa kar na naših mejah.
Ko boste prebrali Samiino zgodbo, boste nanje gledali drugače.
Pisatelja, italijanskega novinarja Giuseppeja Catozzello, ki je je svoj tretji roman, Nikoli ne reci, da te je strah , napisal po resničnih dogodkih, je zgodba deklice Samie Yusuf Omar zelo prizadela in jo zato v knjižni obliki posreduje tudi nam.
Leta 2014 je prejel prestižno nagrado Strega, ki jo podeljujejo mladi bralci. Po romanu nastaja film in televizijski dokumentarec.

Knjižničarka svetuje
<