SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE 2025

8. april 2025

Slovenski dan brez zavržene hrane 2025.


Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, nas tudi letos spodbuja, da se ozremo na svoje navade in naredimo nekaj dobrega – za okolje, družinski proračun in prihodnost. Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Kar 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, a hkrati se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je kar 8–10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, kar 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid. V Sloveniji na leto povprečen prebivalec zavrže 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko.

Hranozavest – beseda, ki ima moč


Lani se je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane rodil pojem hranozavest. Nova beseda ima močan pomen, saj spodbuja zavedanje, kako je hrana dragocena. Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega.


Kako lahko sodelujemo vsi?


Za spremembe ni treba obrniti življenja na glavo. Dovolj je nekaj premišljenih odločitev in sprememb navad, ki jih lahko uvedemo že danes. Pripravili smo nekaj predlogov, s katerimi lahko vsak zmanjša količino odpadne hrane v svojem domu:


1. Pametno načrtujmo nakupe: Preden gremo v trgovino, preverimo, kaj že imaš doma. Naredimo seznam in se ga držimo, saj bomo tako kupili manj nepotrebnega in prihranili denar.


2. Naučimo se pravilno interpretirati rok uporabnosti: Živila z oznako »uporabno najmanj do« so pogosto še povsem varna za uživanje tudi po tem datumu, če so pravilno shranjena. Za živila z oznako »uporabiti do« pa moramo biti bolj previdni, saj po preteku niso več varna.


3. Shranjujmo živila pravilno: Ne sodi vse v hladilnik! Na primer: česen, krompir, avokado in banane raje hranimo na suhem in temnem mestu. V hladilnik pa sodijo mlečni izdelki, meso, brokoli, solata, fige …


4. Rotirajmo živila: Postavimo starejše izdelke v ospredje, novejše pa zadaj. To je preprost način, kako bomo manj zavrgli.


5. Ostanki niso odpadki: Z ostanki testenin lahko pripravimo solato za naslednji dan, zelenjavni olupki pa lahko v hipu postanejo osnova za juho.


6. Vodimo svoj dnevnik hrane: Letos lahko sodelujemo v posebnem izzivu: vodenju kuhinjskega dnevnika. Gre za enotedenski izziv, ki ga lahko izpolnjujemo med 23. aprilom in 23. majem na spletni strani dnevniki.samo1planet.si. V dnevnik vsak dan vpišemo, katera hrana je končala v smeteh in zakaj. Udeleženci iz prejšnjih let poročajo, da že samo beleženje spremeni pogled na hrano in količine, ki jih zavržemo.
Gospodinjstva niso edina, ki zavržejo hrano.


Podatki iz leta 2023 kažejo, da je bilo v Sloveniji zavrženih več kot 164.000 ton hrane. Največ v gospodinjstvih, nato pa v gostinstvu in strežbi hrane (34 %). Presenetljivo veliko hrane se zavrže že v proizvodnji (13 %) in v distribuciji ter trgovinah (9 %). Toda težava ni le v količini, temveč tudi v izgubljeni vrednosti. Zavržen kruh, ki ga kupimo »za vsak slučaj«, pozabljeni jogurti na zadnji polici hladilnika ali že ovenelo sadje v skledi so primeri, ko ne zavržemo le hrane, ampak tudi denar, naravne vire in predvsem trud ljudi, ki so jo pridelali.

Letošnji 24. april naj bo priložnost, da se vprašamo, kaj lahko odslej sami naredimo drugače. Z vsakim nakupom, obrokom, shranjevanjem in odločitvijo imamo možnost ravnati hranozavestno. Morda se nam bo zdelo nepomembno, da porabimo še tisto ostalo korenje ali da ne zavržemo pol jogurta, a to so dejanja, ki štejejo. Skupaj jih lahko naredimo na tisoče.


V projektu sodelujejo Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Etri skupine z Mini tovarno in podjetja TAM-TAM.

Vir: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane-2025/




Novice

ZBIRALNA AKCIJA ZA ZAVETIŠČE HORJUL

2. februar 2026
Spoštovani starši in zaposleni, obveščam vas, da na Osnovni šoli Vižmarje Brod poteka zbiralna akcija za Zavetišče Horjul, v okviru katere zbiramo hrano, odeje in igrače za živali. Donacije zbiramo do zimskih počitnic, in sicer do 13. 2. 2026. Zbirno mesto je v učilnici 25 oziroma v učilnici za biologijo in naravoslovje. Donacije lahko oddate razrednikom, učenci pa jih nato prinesejo do učiteljice Mojce Colnar Glamočak, ki organizira in vodi zbiralno akcijo. Vnaprej se vam zahvaljujem za vašo podporo, sodelovanje in pomoč pri tej dobrodelni pobudi. Lep pozdrav, Horjulčki

V TOREK IN SREDO SE POUK ZAKLJUČI PREJ, SPREMENJENO PODALJŠANO BIVANJE

31. januar 2026
Pouk se v torek, 3. 2, in v sredo, 4. 2., za učence od 6. do 9. razreda zaključi do 13.25, po 6. šolski uri. Učenci gredo na kosilo in potem domov. Učenci od 1. do 5. razreda bodo imeli od 14.00 do 16.45 RAP - podaljšano bivanje v učilnicah na predmetni stopnji. Odhod učencev domov ter prevzem otrok bo na službenem vhodu. Učenci s seboj vzamejo vso garderobo in jo sharnijo v učilnici.

VARNA POT V ŠOLO

28. januar 2026
PROMETNA UREDITEV  PARKIRNI PROSTORI Parkirišče za šolo ima 72 parkirnih mest in je namenjeno dolgotrajnemu parkiranju (več kot dve uri), manjše parkirišče s 50 parkirnimi mesti pred šolo, pa kratkotrajnemu parkiranju (do dve uri). Avtobusna niša je namenjena zgolj avtobusom in kombijem za razvoz učencev . V času, ko niša ni v uporabi je fizično ločena od vozišča s stebrički in verigo. Pred vhodom v šolo je tudi 6 parkirnih prostorov za invalide, na katerih je dovoljeno parkiranje samo z ustrezno dovolilnico. Pred šolo je tudi 5 parkirnih mest za enosledna motorna vozila ter dve mesti s polnilno postajo za električna oziroma hibridna vozila. DOSTAVA OTROK V ŠOLO Starši, ki svoje otroke pripeljete v šolo z osebnim avtomobilom, parkirajte na kratkotrajnem parkirišču. S parkirišča je urejen dostop preko nove ploščadi do vhoda v šolo. VOŽNJA DO ŠOLE Z MOTORNIM VOZILOM Ulica Na gaju je območje omejene hitrosti na 30km/h (cona 30). Prehodi za pešce niso označeni s talno označbo, saj v coni 30 velja, da lahko pešec prečka cesto kjerkoli. Vzdolž celotne ulice je na obeh straneh vozišča tudi kolesarska steza. Križišče tik pred šolo je v celoti izven nivojsko, po križišču pa je območje omejene hitrosti z omejitvijo na 20 km/h . Po celotni ulici, kot tudi obeh parkiriščih, je promet dvosmeren. VOŽNJA DO ŠOLE S KOLESOM Kolesarski otoki so namenjeni zaklepanju koles , prav tako ima enak namen tudi kolesarnica. Do šole vodi po ulici Na gaju urejena kolesarska steza v obe smeri.
Več novic