NAJLEPŠI ŠOLSKI VRT

19. september 2025

Ob koncu meseca junija 2025 smo prejeli priznanje za najlepši šolski vrt. V projektu so sodelovali učenci izbirnega predmeta Rastline in človek ter mentorici Mojca Colnar Glamočak in Helena Videnič Sterle.


Učiteljica Mojca Colnar Glamočak je bila pred leti glavna koordinatorka Erasmus+ projekta z naslovom “The Green Micro:bit”. Kot posledico sodelovanja in Erasmus mobilnosti s hrvaško šolo OŠ Djuro Pilar iz Slavonskega Broda, (kjer so se učenci v maju 2024 udeležili delavnic na temo STEM in vrtnarjenja, na delavnicah v Ljubljani pa so čisto sami izdelali visoke grede, sami so barvali, rezali, sestavljali, priskrbeli so zemljo in pesek za grede, vse samostojno), sta mentorici ponudili učencem izbirni predmet Rastline in človek. Učiteljici sta ohranili veliko vnemo za obdelovanje vrta in uvedli obogatitveno dejavnost “Iz semena v novo življenje”, ter tudi prijavili projekt CoFarm4Cities - URBANO VRTNARJENJE, in tako s svojimi učenci celo leto skrbeli za zeliščni in zelenjavni vrt. Ob koncu meseca junija 2025 so prejeli priznanje za najlepši šolski vrt. Z vrtnarjenjem povečujemo zanimanje učencev za STEM področje. Svoje delo sta predstavili tudi na sejmu Narava zdravje, 3.10.2025, na Gospodarskem razstavišču.


Novice

27. april 2026
Akcija zbiranja starega papirja bo potekala od 5. do 7. maja 2026. Torek, 5. maj, od 14.00 do 19.00. Sreda, 6. maj, od 7.00 do 8.30 ter od 14.00 do 19.00. Četrtek, 7. maj, od 7.00 do 8.30. Pred šolo bo postavljen zabojnik. Akcijo organizira Šolski sklad.
26. april 2026
Vljudno vabljeni na dogodek Šolskega sklada. 
23. april 2026
 V Sloveniji smo v letu 2024 zavrgli kar 𝟏𝟔𝟖.𝟑𝟏𝟖 𝐭𝐨𝐧 𝐡𝐫𝐚𝐧𝐞 – to je približno 𝟕𝟗 𝐤𝐠 𝐧𝐚 𝐩𝐫𝐞𝐛𝐢𝐯𝐚𝐥𝐜𝐚. Skoraj polovica nastane v naših domovih. In pogosto gre za hrano, ki je še povsem užitna. Dne 24. aprila zato obeležujemo zelo pomemben dan – dan brez zavržene hrane. To pomeni, da imamo prav v gospodinjstvih največjo priložnost za spremembo. Z majhnimi, a doslednimi koraki lahko bistveno zmanjšamo količino odpadne hrane in hkrati prispevamo k bolj trajnostnemu načinu življenja. Velik del odpadne hrane nastane zaradi nepremišljenih nakupov in slabega načrtovanja. Pogosto kupimo preveč, ker nas premamijo akcije ali ker nakupujemo brez jasnega seznama. Posledično živila ostanejo neporabljena, dokler se ne pokvarijo. Prav zato je načrtovanje obrokov eden najpomembnejših ukrepov – ko vnaprej vemo, kaj bomo jedli, kupimo manj in porabimo več. Zmanjševanje količin odpadne hrane v gospodinjstvih in ustvarjalna uporaba presežkov Odpadna hrana predstavlja enega večjih izzivov sodobne družbe. V gospodinjstvih pogosto zavržemo velike količine hrane, čeprav bi jo lahko z nekaj načrtovanja in ustvarjalnosti učinkovito porabili. Zmanjševanje odpadne hrane ne prispeva le k varovanju okolja, temveč tudi k občutnim prihrankom v družinskem proračunu.
Več novic