Četrtek, 9. oktobra, ob 18.00 v avli šole. 

Tudi letos so naši učenci izvrstni zastopali barve naše šole in poleg nekaj zelo dobrih uvrstitev osvojili tudi tri medalje. Iva Furlan, učenka 5. razreda, je osvojila srebrno medaljo. Pri učenkah 9. razreda pa sta kar dve naši učenki osvojili medalje. Ajda Arnuš je bila srebrna, Nadja Vrbnjak pa bronasta.  Čestitamo

Učenci prvih razredov so odšli na zanimiv ogled in obisk PGD Vižmarje Brod.

Na naši šoli vsako leto praznujemo evropski dan jezikov. Ponosni smo, da naši učenci poleg angleščine, nemščine, italijanščine, španščine, ki se jih učijo v šoli, govorijo še 20 drugih jezikov.

Končno nam je uspelo zaključit naš zadnji BrodCast v letošnjem šolskem letu. Gostja je bila Ela Mimi Pirnar . Mi smo uživali pri snemanju, montaži in tudi objavljanju, upamo, da boste tudi vi ob ogledu. Najdete ga na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=nJDkQqtnp40 Septembra nadaljujemo, ne boste se nas znebili :) 

Spoštovani starši in učenci, ob koncu meseca junija smo prejeli priznanje za najlepši šolski vrt. V projektu so sodelovali učenci izbirnega predmeta Rastline in človek ter mentorici Mojca Colnar Glamočak in Helena Videnič Sterle.

Ob 10.30 malica za vse oddelke v matičnih učilnicah. Z učenci je razrednik. Ob 10.30 vsi oddelki skupaj z razrednikom v športno dvorano. Predstavitev oddelčnih skupnosti. Dogodek vodita: Zala Bokalj in Blaž Andrejka Žirija za izbiro naj maskote: Matjaž Stražar, Urška Pirš, Dario Geljič

Kosilo: 11.45. Odhod z LPP: 12.15. Začetek tekov: 13.15. Prihod nazaj v šolo: 15.30. Učenci potrebujejo svojo Urbano, športno opremo, pijačo in prigrizek. Spremljajo: Aleš Sila, Edi Petek, Petra Božičnik

Tekmovanje Zlata kuhalnica na Srednji šola za gastronomijo in turizem. Prihod v šolo ob 7.45. Malica v šoli, kosilo po povratku ob 14.00. Spremlja Helena Videnič Sterle

8.30 prihod v šolo. 8.45 malica. 9.20 odhod avtobusa izpred šole do Šentjakobskega gledališča Ljubljana. 1 0.00 predstava Srakica in sova (cca 60 min). 11.20 odhod avtobusa nazaj v šolo. 12.00 prihod v šolo, sledijo dejavnosti po urniku. Spremstvo: 1. razredi: Darja Žalec Adlešič, Tomaž Urgl, Ota Trajković Haziri, Petra Božičnik, Urška Jager Lovec, Darja Primc, Jasna Mihelič, Pia Repič 2. razredi: Klara Mlinar, Petra Pergar, Karmen Breznik, Karmen Horvat 3. razredi: Aleksandra Klančar, Katja Majce Kocelj, Barbara Pliberšek Nis: Nina Burja, Mojca Grilj

POHOD NA PLANINO NAD VRHNIKO Prihod v šolo: 8.00, odhod z naročenim avtobusom 8.15. Malico vzamemo za s seboj. Odhod: 12.30 (prihod nazaj v šolo 13.00). Sledi kosilo. Spremstvo: Aleš Sila, Aleksandra Klančar, Katja Majce, Adam Zagorec Otroci potrebujejo pohodno obutev in primerna oblačila. S seboj naj imajo manjši nahrbtnik z rezervnimi oblačili, pijačo in prigrizkom.

OBISK NIZOZEMSKIH UČENCEV Prihod: 5. 10. 2025 okrog 13.00 Odhod: 9. 10. 2025 ob 22.00 Program: Ponedeljek – sprejem gostov, delavnice in popoldanski obisk Ljubljane Torek – izlet na Primorsko Sreda – izlet v Kranjsko Goro in Planico Četrtek – izlet na Bled in prosto popoldne Vodja izmenjave: Breda Grenc Koordinator za učence: Gal Viršek Žiger

Neuradna objava izbora besedil za tekmovanje s področja slovenščine za Cankarjevo priznanje in datumov 2025/26.

Slovenski dan brez zavržene hrane 2025. Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, nas tudi letos spodbuja, da se ozremo na svoje navade in naredimo nekaj dobrega – za okolje, družinski proračun in prihodnost. Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Kar 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, a hkrati se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je kar 8–10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, kar 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid. V Sloveniji na leto povprečen prebivalec zavrže 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko. Hranozavest – beseda, ki ima moč Lani se je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane rodil pojem hranozavest. Nova beseda ima močan pomen, saj spodbuja zavedanje, kako je hrana dragocena. Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega. Kako lahko sodelujemo vsi? Za spremembe ni treba obrniti življenja na glavo. Dovolj je nekaj premišljenih odločitev in sprememb navad, ki jih lahko uvedemo že danes. Pripravili smo nekaj predlogov, s katerimi lahko vsak zmanjša količino odpadne hrane v svojem domu: 1. Pametno načrtujmo nakupe: Preden gremo v trgovino, preverimo, kaj že imaš doma. Naredimo seznam in se ga držimo, saj bomo tako kupili manj nepotrebnega in prihranili denar. 2. Naučimo se pravilno interpretirati rok uporabnosti: Živila z oznako »uporabno najmanj do« so pogosto še povsem varna za uživanje tudi po tem datumu, če so pravilno shranjena. Za živila z oznako »uporabiti do« pa moramo biti bolj previdni, saj po preteku niso več varna. 3. Shranjujmo živila pravilno: Ne sodi vse v hladilnik! Na primer: česen, krompir, avokado in banane raje hranimo na suhem in temnem mestu. V hladilnik pa sodijo mlečni izdelki, meso, brokoli, solata, fige … 4. Rotirajmo živila: Postavimo starejše izdelke v ospredje, novejše pa zadaj. To je preprost način, kako bomo manj zavrgli. 5. Ostanki niso odpadki: Z ostanki testenin lahko pripravimo solato za naslednji dan, zelenjavni olupki pa lahko v hipu postanejo osnova za juho. 6. Vodimo svoj dnevnik hrane: Letos lahko sodelujemo v posebnem izzivu: vodenju kuhinjskega dnevnika. Gre za enotedenski izziv, ki ga lahko izpolnjujemo med 23. aprilom in 23. majem na spletni strani dnevniki.samo1planet.si. V dnevnik vsak dan vpišemo, katera hrana je končala v smeteh in zakaj. Udeleženci iz prejšnjih let poročajo, da že samo beleženje spremeni pogled na hrano in količine, ki jih zavržemo. Gospodinjstva niso edina, ki zavržejo hrano . Podatki iz leta 2023 kažejo, da je bilo v Sloveniji zavrženih več kot 164.000 ton hrane. Največ v gospodinjstvih, nato pa v gostinstvu in strežbi hrane (34 %). Presenetljivo veliko hrane se zavrže že v proizvodnji (13 %) in v distribuciji ter trgovinah (9 %). Toda težava ni le v količini, temveč tudi v izgubljeni vrednosti. Zavržen kruh, ki ga kupimo »za vsak slučaj«, pozabljeni jogurti na zadnji polici hladilnika ali že ovenelo sadje v skledi so primeri, ko ne zavržemo le hrane, ampak tudi denar, naravne vire in predvsem trud ljudi, ki so jo pridelali. Letošnji 24. april naj bo priložnost, da se vprašamo, kaj lahko odslej sami naredimo drugače. Z vsakim nakupom, obrokom, shranjevanjem in odločitvijo imamo možnost ravnati hranozavestno. Morda se nam bo zdelo nepomembno, da porabimo še tisto ostalo korenje ali da ne zavržemo pol jogurta, a to so dejanja, ki štejejo. Skupaj jih lahko naredimo na tisoče. V projektu sodelujejo Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Etri skupine z Mini tovarno in podjetja TAM-TAM. Vir: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane-2025/ 

P oročilo o tednu Tehtanje zavzžene hrane.